,,PARAGRAPHUS,,

,,upraviteljstvo v insolvenčnih postopkih,,

,,pravno svetovanje in storitve,,

Franci Krivec s.p.-Ljubljana

Govorimo

O nas

Franci Krivec je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom in izpitom za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.

Diplomiral je leta 2007 na Pravni fakulteti v Ljubljani z oceno “cum laude”. Pravniški državni izpit je opravil leta 2010. Izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja je opravil leta 2016.

Sodniško pripravništvo za pravniški državni izpit je opravljal leta 2008 pri Okrajnem sodišču v Velenju in Okrožnem sodišču v Celju. Od leta 2007 do 2012 je bil zaposlen pri Upravni enoti Mozirje, kjer je vodil upravne postopke zlasti s področja denacionalizacije, graditve, prometa s kmetijskimi zemljišči in drugih zadev s področja okolja in prostora. Od leta 2012 do 2013 je bil zaposlen kot višji pravosodni svetovalec – strokovni sodelavec pri Okrajnem sodišču v Novem mestu, kjer je opravljal naloge na področju izvršbe.

Od leta 2013 do 2016 pa je bil zaposlen kot višji pravosodni svetovalec – strokovni sodelavec pri Okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer je opravljal naloge zlasti s področja civilnega pravdnega postopka, gospodarskih sporov, insolvenčnih postopkov in brezplačne pravne pomoči.

Z letom 2017 je odprl svojo pisarno oziroma podjetje, ki se ukvarja z upraviteljstvom v insolvenčnih postopkih in s pravnim svetovanjem.

Vajen in vešč je reševanja zahtevnih pravnih vprašanj in problemov, saj je kot strokovni sodelavec na sodišču pisal tudi najzahtevnejše sodbe s področja civilnega in gospodarskega prava.

Problemov se loti natančno in analitično. Poleg pravnih predpisov vedno preuči tudi dostopno domačo in tujo pravno literaturo in sodno prakso. Napisal je tudi že nekaj strokovnih člankov. Na enega izmed njih (O sodnem varstvu sprejemnika ponudbe pri prodaji kmetijskih zemljišč – tretjič, PP, št.1/2011) se je sklicevalo tudi Vrhovno sodišče RS v načelnem pravnem mnenju z dne 6.4.2012.

Bil je tudi avtor zahteve za oceno ustavnosti, na podlagi katere je Ustavno sodišče RS v Zakonu o pravdnem postopku razveljavilo objektivni petletni rok za obnovo postopka za ugotovitev očetovstva (odločba US RS opr. št. U-I-5/16).

Od tujih jezikov uporablja angleščino, nemščino, hrvaščino in srbščino.

Kaj nudimo:

• Pravne storitve,

• civilno pravo,

• družinsko pravo,

• upravno pravo,

• gospodarsko pravo,

• insolvenčno pravo,

• delovno pravo,

• socialno pravo,

• prekrški,..

GOSPODARSKO PRAVO

Gospodarsko pravo se ukvarja predvsem s pravnimi normami in institucijami, ki se nanašajo ali so povezane z gospodarskim sistemom kot celoto, zlasti organizacijo in nastopanjem gospodarskih subjektov na trgu.

Pojem zajema večje število pravnih področij, ki se ukvarjajo z različnimi vprašanji gospodarstva (status gospodarskih subjektov, predvsem družb, obligacijska razmerja pri nastopanju na trgu (gospodarske pogodbe), pravo intelektualne lastnine, varstvo konkurence, pravo vrednostnih papirjev, stečajno pravo idr.

Statusno gospodarsko pravo

V Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) so določena temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.

Gospodarske družbe se organizirajo v eni izmed oblik:

• kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba, ali

• kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.

Gospodarske pogodbe

Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti. Za gospodarske subjekte se štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki.

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se za gospodarske pogodbe štejejo na primer:

prodajna pogodba, posojilna pogodba, najemna pogodba, podjemna pogodba, gradbena pogodba, prevozna pogodba, licenčna pogodba, skladiščna pogodba, pogodba o naročilu, komisijska pogodba, pogodba o trgovskem zastopanju, posredniška pogodba, špedicijska pogodba, pogodba o kontroli blaga in storitev, zavarovalna pogodba, pogodba o poroštvu, pogodba o nakazilu (asignaciji), pogodba o poravnavi.

Pravo intelektualne lastnine

Intelektualno lastnino predstavljajo pravice industrijske lastnine ter avtorska in sorodne pravice.

Industrijska lastnina je urejena v Zakonu o industrijski lastnini (ZIL-1). Pravice industrijske lastnine po tem zakonu so patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka in geografska označba.

Avtorska pravica je urejena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Ta zakon ureja: 1. pravico avtorjev na njihovih delih s področja književnosti, znanosti in umetnosti (avtorska pravica); 2. pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih (RTV) organizacij, založnikov in izdelovalcev podatkovnih baz (sorodne pravice). Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela.

Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja).

Varstvo konkurence

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije.

Pravo vrednostnih papirjev

Osnovna pravila o vrednostnih papirjih so določena že v Obligacijskem zakoniku. Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku.

Delnica kot vrednostni papir je urejena v Zakonu o gospodarskih družbah.

Ponudba vrednostnih papirjev javnosti in trgovanje z njimi na organiziranih trgih ureja Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) ureja nematerializirane vrednostne papirje, bremena na njih, njihov prenos, izpolnitev obveznosti, ki je v njih vsebovana, centralni register in dostop do podatkov, ki se vodijo v centralnem registru.

Menica je urejena v Zakonu o menici (ZM). V Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) pa je urejena izvršnica.

Franci Krivec je kot strokovni sodelavec na sodišču delal tudi na področju gospodarskih sporov. Pisal je sodbe s področja gospodarskih pogodb, odškodninske odgovornosti po pravilih ZGD, vrednostnih papirjev in drugih področij gospodarskega prava. S svojim znanjem in izkušnjami lahko kvalitetno svetuje in pomaga.

8 x Zakaj obiskati ravno nas?

1. Vrhunska kvaliteta storitev,

2. zanesljivost in hitra odzivnost,

3. natančnost,

4. odlično razmerje med kvaliteto in ceno,

5. maksimalno posvečanje strankam,

6. držanje zastavljenih rokov,

7. dolgoletne izkušnje,

8. zadovoljstvo strank.

KVALITETEN IN PRAVOČASEN PRAVNI NASVET VAM LAHKO PRIHRANI VELIKO STROŠKOV!

V množici predpisov, s katerimi država ureja skoraj vsa področja življenja, se še pravniki včasih težko znajdejo. Za nekoga brez pravne izobrazbe in izkušenj pa je to lahko labirint brez konca. Poiskati ustrezen predpis in ustrezno določbo pa je praviloma šele prvi korak.

Če je določba jasna in nedvoumna, potem za razumevanje takega pravnega pravila niti ni potrebno kakšno posebno pravno znanje (na primer določba, da je na cesti treba voziti po desnem smernem vozišču). Vendar predpisi ne dajejo vedno tako jasnih in nedvoumnih pravil.

 Pravno znanje in izkušnje pridejo v poštev zlasti v primerih, ko je treba poiskati odgovor na vprašanje, glede katerega predpis ni določil izrecnega in jasnega pravila. Takrat se uporabijo različne metode za razlago pravih aktov: logična razlaga (sklepanje po nasprotnem razlogovanju, sklepanje po podobnosti, sklepanje od večjega na manjše ali od manjšega na večje), teleološka (namenska) razlaga, zgodovinska razlaga itd.

V okviru namenske razlage se na primer ugotavlja, kaj je bil sploh namen zakonodajalca ob sprejemanju zakona. Ta namen je pogosto mogoče razbrati iz obrazložitve predloga zakona v zakonodajnem postopku.

Pri reševanju pravnih problemov oziroma iskanju pravnih rešitev si pravniki poleg s pravnimi predpisi in pravno literaturo v veliki meri pomagamo tudi z bazami sodne prakse. Gre za zbirko sodnih odločb višjih sodišč, višjega delovnega in socialnega sodišča, upravnega sodišča in vrhovnega sodišča.

S tem, ko ugotovimo, kako so sodišča v določenih konkretnih primerih v preteklosti že odločala v praksi, lahko predvidevamo, kako bodo oziroma kako bi odločala tudi v prihodnje v podobnih primerih. Sklicevanje na judikate, zlasti na judikate vrhovnega sodišča, predstavlja močan argument, s katerim lahko utrdimo svoje pravno stališče.

Treba pa je opozoriti, da pravo ni matematika. Kadar obstaja več možnih razlag, ni vedno vnaprej dano, katera razlaga je pravilna. Dogaja se, da pravniki in tudi sodišča o istem vprašanju, zavzemajo različna stališča.

Pravilna postane tista razlaga, za katero se sodišča večkrat odločijo in ki postane ustaljena sodna praksa. Pomembno vlogo pri tem ima vrhovno sodišče, katerega poslanstvo je ravno poenotenje sodne prakse.

več na strani,….   

Stopite v stik z nami!

Če želite o nas izvedeti več podrobnosti , nas pokličite ali nam pišite.

Z veseljem vam bomo pomagali!